Pojmi

Kaj je tradicionalna kitajska medicina

TKM telesa ne opisuje kot anatomijo organov, temveč kot mrežo funkcij in odnosov. Bolezen razume kot neravnovesje, ki ga terapevt išče prek vzorca znakov, ki se pojavljajo skupaj: utrip, jezik, prebava, spanje, razpoloženje, občutki vročine ali mraza.

»TKM« v današnjem pomenu je konstrukt 20. stoletja. Po letu 1950 jo je Ljudska republika Kitajska organizirala pod državnim pokroviteljstvom, poenotila učbenike in jo združila s sodobno medicino. Današnja TKM je zato zgodovinsko večplasten sklop starih besedil, regionalnih tradicij in sodobne sistematizacije.

Temeljni pojmi, ki jih uporablja TCMCheck

Vprašalnik ocenjuje osem nagnjenj. So poenostavljeni »vzorci« iz učbenikov TKM, ne zdravstvene diagnoze:

• Qi: gonilna življenjska energija, povezana z gibanjem, toploto, prebavo in obrambo. Pomanjkanje qija: utrujenost, šibak glas, nagnjenost k prehladom.
• Jang: ogrevalna, aktivirajoča stran. Pomanjkanje janga: občutek mraza, hladne roke in noge, malo zagona.
• Jin: hladilna, vlažilna, pomirjujoča stran. Pomanjkanje jina: suhost, popoldanska vročina, nočno potenje.
• Kri (Xue): hranilna snov, ki podpira spanje in mir duha. Pomanjkanje: bledica, vrtoglavica, suhi lasje in nohti.
• Vlaga in sluz: težko, lepljivo kopičenje tekočin: občutek teže, otekanje, sluz.
• Zastoj qija: slabo pretočna energija, pogosto povezana s stresom in napetostjo.
• Notranja vročina: prekomerno aktivna, ogrevalna naravnanost.
• Zastoj krvi: moten krvni obtok, zbadajoča bolečina, temne ustnice.
• Diagnostika po jeziku: barva, obloga, vlažnost in oblika jezika se v TKM obravnavajo kot en kazalnik. Fotografija je lahko le orientacijska pomoč, ne pregled.